Pobral sem Van Goghovo uho

Opis

Marko Elsner Grošelj odpira veliko vprašanje: kakšna bi naj bila sodobna poezija? In z načinom pisanja že odgovarja. »Pišem iz dneva v dan, toda kaj pišem?« Ker gre za notranji tok jezikovno-miselne magme v pisavi, pravi, da naslovi v poeziji niso pomembni, zato posamezni pesemski deli, ki sicer delujejo kot kitice, nimajo naslovov, zbirka je neprestano valovanje. Ne pusti se ujeti ali definirati, opredeliti ali klasificirati: fluidna je. Gre za odprtost forme in možnosti prehajanj v vse smeri brez klasičnega itinerarija skozi poezijo. »Nesejo me naključna semena«, zapiše.

Pobral sem Van Goghovo uho je zbirka-tok (tok v smislu širokega rečnega toka), ki nadgrajuje predhodne pesniške knjige Marka Elsnerja Grošlja, zlasti pa zadnji dve: Vrnitev k sinjini; Neopisljiva bližina (2014) ter Kirchnerjeva roka (2017). (Iz spremne besede Ivana Dobnika).