Pojasnjena zavest

Name: Pojasnjena zavest
Brand: ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA
SKU: 551113
Price: 40.00 EUR
Availability: InStock

DANIEL CLEMENT DENNETT

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

40,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Trda

40,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612600631

Mladinska knjiga ID

551113

Leto izida

2013

Velikost (šxdxv)

178 × 250 × 20

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

312

Jezik

SLO

Teža

500 g

Založnik

ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA

Avtor

DANIEL CLEMENT DENNETT

Opis

Daniel C. Dennett je sodobni ameriški filozof in kognitivni znanstvenik, ki se ukvarja predvsem z vprašanji filozofije duha, filozofije kognitivnih znanosti, filozofije biologije in filozofije religije. Je dolgoletni direktor Centra za kognitivno znanost na Univerzi Tufts (od leta 1985), kjer tudi predava filozofijo. Njegova prva knjiga, s pomenljivim naslovom Content and Consciousness (1969), se ukvarja z dvema osrednjima temama filozofije duha, intencionalnostjo in zavestjo. Pri tem ne preseneča toliko sam izbor tem, saj igrata obe pomembno vlogo tudi pri drugih avtorjih, kot njun vrstni red, ki je pri Dennettu postavljen na glavo. Če je po tradicionalni interpretaciji zavest temeljni in intencionalnost odvisni pojav, pa Dennett v svoji knjigi predlaga, da se najprej vprašamo po intencionalnosti, ki je osnovnejša in potemtakem teorijam o zavesti predhodi. Kakor ugotavlja, je prav ta zamenjava temeljnih izhodiščnih intuicij sprožila nekatera najgloblja nesoglasja na področju filozofije duha. S tako začrtanim raziskovalnim pristopom nadaljuje tudi v svojih naslednjih delih, Brainstorms (1978) in Intentional Stance (1987), zaokroži pa ga v knjigi Pojasnjena zavest .Dennett v svojem poskusu pomiritve manifestne/humanistične in znanstvene podobe uporablja dvojno strategijo. Po eni strani skuša pokazati, da je humanistična podoba prenapihnjena in vsebuje nepotrebno sklicevanje na nadnaravno in skrivnostno. Kot Rylov učenec upošteva priporočila logičnega behaviorizma, da se moramo pri raziskovanju duševnosti osredotočiti predvsem na opazljive vzorce vedenja in se ogibati iskanju »duha« oz. »prikazni v stroju«. Po drugi strani pa meni, da je znanstvena podoba še vedno preveč vezana na razumevanje znanosti iz obdobja mehanike. Nova raziskovanja, predvsem v fiziki, biologiji, nevroznanosti, računalništvu in kognitivni znanosti, so namreč pokazala, da znanost odkriva v naravi veliko večje kompleksnosti. Zato je treba znanstveno podobo nekoliko »napihniti«, saj bo le tako lahko vodila k razumevanju temeljnih elementov humanistične podobe in do človeka kot zavestne, svobodne in odgovorne osebe.