Revija PROBLEMI (št. 3-4/2025)

Name: Revija PROBLEMI (št. 3-4/2025)
Brand: DRUŠTVO ZA TEORETSKO PSIHOANALIZO LJUBLJANA
SKU: 971583
Price: 18.00 EUR
Availability: InStock

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

18,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

18,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

3831039287097

Mladinska knjiga ID

971583

Leto izida

2025

Datum izida

09.06.2025

Število strani

208

Velikost (šxdxv)

145 × 215 × 11

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Jezik

SLO

Teža

235 g

Založnik

DRUŠTVO ZA TEORETSKO PSIHOANALIZO LJUBLJANA

Opis

Številka 3-4/2025 revije Problemi je razdeljena na tri vsebinske sklope: »Avtoriteta«, »Metamodernizem, Jameson« in »Althusser«. V prvem sklopu je ponatisnjen klasični Kierkegaardov esej »Razlika med genijem in apostolom«, ki obravnava temeljni razloček med ustvarjalnim posameznikom in nosilcem božanske avtoritete. Sledijo sodobne refleksije o avtoriteti: Slavoj Žižek v prispevku »Avtoriteta med sublimnostjo in vulgarnostjo« predstavi ključne momente te problematike, Alenka Zupančič v eseju »Paranoična moč« analizira fenomen sodobne oblasti kot paranoične formacije, še posebej v luči vzpona novih avtoritarnih voditeljev kot je Trump. Christian Zimmerman v besedilu »Vplivnež: avtoriteta in praznina« tematizira figuro vplivneža na družbenih omrežjih kot nov pojav avtoritete, Peter Klepec pa v prispevku »Avtoriteta 2.0. Utrgani gospodar Trump« razmišlja o liku sodobnega gospodarja na primeru Trumpove izjave »Trump ima vselej prav«, pri čemer trdi, da gre za novo obliko gospodarja, ki ga imenuje »utrgani gospodar«.

Drugi sklop je posvečen kategoriji metamodernizma. Jela Krečič v razpravi »Naprej v preteklost: zgodovina in utopija v Station Eleven skozi ključne koncepte Fredrica Jamesona (imaginacija, reprezentacija, zamišljanje, kognitivno mapiranje)« analizira istoimensko serijo kot žanrsko mešanico katastrofizma in znanstvene fantastike, ki ponuja intriganten sodoben pristop k razumevanju apokalipse, zgodovine in gradnji nove prihodnosti. Jurij Hartman v besedilu »Making the Band (2.5x Speed)« razmišlja o estetskih in vsebinskih posebnostih sodobne (postpostmoderne oziroma metamoderne) kulturne produkcije ter metamodernizem interpretira kot estetski odziv na logiko današnjega kapitalizma. Zadnji sklop, posvečen Althusserju, prinaša prispevka Ozrena Pupovca in Bruna Šonca. Pupovac analizira Althusserjevo interpretacijo Machiavellija kot misleca zgodovinskega poraza, ki ne vodi v melanholijo, temveč odpre prostor za novo emancipatorno politiko. Šonc pa se osredotoča na Althusserjevo tezo, da umetnost ni preprosto istovetna ideologiji, čeprav je vanjo vpletena in izvrstno pokaže posledice, ki iz tega razmerja izhajajo.