Propad imperija: učne ure za sodobno Rusijo

Name: Propad imperija: učne ure za sodobno Rusijo
Brand: DIDAKTA D.O.O. RADOVLJICA
SKU: 889910
Price: 24.99 EUR
Availability: InStock

E-knjiga

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

24,99 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

E-knjiga

24,99 €

Na zalogi

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612613099

Mladinska knjiga ID

889910

Leto izida

2015

Velikost (šxdxv)

10 × 10 × 10

Jezik

SLO

Teža

10 g

Založnik

DIDAKTA D.O.O. RADOVLJICA

Opis

Knjiga znanega ruskega politika, ekonomista in pisca Jegorja Gajdarja opisuje dogodke in razmere v Rusiji po razpadu Sovjetske zveze s političnega, ekonomskega in zgodovinskega vidika.

Jegor Gajdar v svoj knjigi Propad imperija opisuje dogodke in razmere v Rusiji po razpadu Sovjetske zveze s političnega, ekonomskega in zgodovinskega vidika, zavedajoč se dejstva, da se v današnji Rusiji povečuje nostalgija po sovjetski dobi, ko je bila Sovjetska zveza pomembna sila z mednarodnim ugledom, in da se za njen razpad krivi zunanje sovražnike in nespametne spremembe v njeni politiki, ki naj bi vodile do »največje geopolitične katastrofe v 20. stoletju«.

V esejističnem delu Propad imperija Gajdar jasno prikazuje, zakaj so take teorije zavajajoče in nevarne, predvsem pa škodljive za prihodnost države. Njegov namen je dokazati, da je bil sovjetski ekonomski in politični sistem ali imperij, kot ga sam imenuje, nestabilen sam po sebi in da je bilo le vprašanje časa, kdaj in kako se bo sesul. Predlaga, naj se Rusi raje zazrejo v prihodnost, kot da se nenehno zazirajo v preteklost, saj se boji, da Rusija ponavlja svoje tragične napake, vključno z neenakomernih ekonomskim razvojem. Sovjetski primer Gajdar uporabi kot vzorec za razumevanje življenjskega cikla imperijev, ki so se znašli na napačnem koncu zgodovine v 20. stoletju (konec dinastij Habsburžanov, Otomanov, Romanovih po 1. svetovni vojni, razpadanje evropskih čezmorskih imperijev po koncu 2. svetovne vojne ter nazadnje razpad Sovjetske zveze v devetdesetih letih 20. stoletja). Vsi ti procesi za Gajdarja niso naključje, temveč logična komponenta v procesu globalnih sprememb, ki jih sam imenuje s skupnim imenom »moderna ekonomska rast«.