PROTI ZNANOSTI: POLITIKE IN ZNANJA SODOBNIH DRUŽB

Name: PROTI ZNANOSTI: POLITIKE IN ZNANJA SODOBNIH DRUŽB
Brand: ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA
SKU: 668963
Price: 22.00 EUR
Availability: InStock

DOMINIQUE PESTRE

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

22,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

22,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612600907

Mladinska knjiga ID

668963

Leto izida

2016

Datum izida

27.01.2016

Velikost (šxdxv)

150 × 200 × 10

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Zbirka

163

Jezik

SLO

Teža

300 g

Založnik

ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA

Avtor

DOMINIQUE PESTRE

Opis

Dominique Pestre je fizik in zgodovinar znanosti, vodja študijev na l’École des hautes études en sciences sociales (EHESS) v Parizu. Raziskuje predvsem zgodovino znanstvenih in tehnoloških praks, širše pa družbeno in politično zgodovino znanosti.Proti znanosti se sicer ukvarja z zgodovino znanosti, a se osredotoča na analizo delovanja znanosti in tehnike v sodobni družbi. Prvi del obravnava naravo znanstvenih spoznanj, status in rabo dokaza (z analizo dela Hertza in Neela) in eksperimenta (analiza dela Coulumba in Joula) v znanosti. Pokaže, kako je dokaz v posamezni znanstveni disciplini odvisen od stvarnih razmer in ekonomskih potreb, ter z analizo konkretnih zgodovinskih primerov opozori na zahtevnost eksperimentalnega dela in njegovo omejeno neodvisnost od teorije. Drugi del se posveča odnosu družba–ekonomija–znanost, obvladovanju tveganj in demokratični udeležbi pri učinkovanju tehnoznanosti na družbo. Pestre zagovarja pet načel, na katerih naj v javnih razpravah temelji pomen strokovne ekspertize: neodvisnost izvedencev; obvezno oblikovanje različnih mnenj pred konsenzom; metodična organizacija soočanj; vloga kolektivnega učenja; večje število akterjev avtorjev. Tretji del preiskuje razvoj raziskovanja znanstvenih ved (zlasti politične filozofije angleških in francoskih sciences studies) od pripoznanja dejstva, da je znanost družbeno področje, do analize tega, kako v svojem vsakdanjiku osmišljamo lastni svet. Izkaže se, da so znanstvene dejavnosti močno prostorsko in časovno umeščene, torej znanosti ne moremo ločiti od družbe in kulture.