SAMOZAVEDANJE

Name: SAMOZAVEDANJE
Brand: ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA
SKU: 766293
Price: 20.00 EUR
Availability: InStock

SEBASTIAN RODL

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

20,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

20,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 5-7 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612601164

Mladinska knjiga ID

766293

Leto izida

2018

Datum izida

07.12.2018

Velikost (šxdxv)

150 × 200 × 10

Status dobavljivosti

5-7 delovnih dni

Zbirka

312

Jezik

SLO

Teža

300 g

Založnik

ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA

Avtor

SEBASTIAN RODL

Opis

Skupaj z medijskim uspehom nevroznanosti je samozavedanje v zadnjem obdobju postalo skoraj modna tema filozofije, ki pogosto zahteva, da je treba na podlagi novih odkritij o delovanju možganov povsem prenoviti naše moralne, pravne in politične predstave. V nasprotju s tem Rödl odpre analizo s sklicevanjem na Marxovo tezo o Feuerbachu, da je empirizem ključna ovira za resnični materializem, in svoj projekt razume kot nadaljevanje teze, značilne za Kanta in Hegla, da so pojmi subjektivnosti, svobode in uma sestavni del istega konceptualnega kompleksa in se kot taki vzajemno predpostavljajo.

Vsaka teorija samozavedanja je s tem neposredno tudi teorija delovanja in spoznanja, in obratno, ker sta dejanje in vedenje po svojem pojmu prvoosebna, se razlaga delovanja in mišljenja nujno iztečeta v teorijo subjektivnosti oziroma samozavedanja. Ta temeljni uvid Rödl podrobno izpelje v šestih izjemno konciznih poglavjih (Prvoosebna misel; Dejanje in prva oseba; Prepričanje in prva oseba; Um, svoboda in resnični materializem; Receptivna vednost; Druga oseba), v katerih nauke klasičnih filozofov (Aristotela, Kanta, Hegla) suvereno poveže s tezami sodobnejših avtorjev (npr. Frege, Sellars, Davidson, McDowell) in tako oblikuje intelektualno razburljivo izpeljavo, kjer je čutiti misel na delu. Posebej bi opozorili na razlikovanje med receptivno in spontano vednostjo (druga je opredeljena kot vednost, ki jo imamo o nečem s tem, da to smo oziroma naredimo) in zaključno vpeljavo kolektivnega samozavedanja, ki se v nasprotju s pričakovanji nenavadno približa Heglovemu pojmu duha.