Opis

ZNAMENITA MOJSTROVINA. ZNOVA NA VOLJO!

Slava vojvodine Kranjske

PRENOVLJENA IZDAJA najbolj obsežnega dela o naših krajih.

• Sodobno oblikovana in pregledana.
  
• Z bogato vsebino, ki navdušuje že stoletja.
  
• Z več kot 50 izvirnimi bakrorezi, od tega 10 velikega formata.
  

Po zaslugi barona Janeza Vajkarda Valvasorja je pred več kot 300 leti izšlo doslej nepreseženo znanstveno delo o naših krajih, SLAVA VOJVODINE KRANJSKE. Gre za izjemen knjižni spomenik in veličastno mojstrovino, ki bralca popelje po slovenskih deželah 17. stoletja.

Slava vojvodine Kranjske s svojo bogato vsebino in iskrivo-šegavim načinom pripovedi navdušuje nove in nove generacije ter še vedno sodi med aktualne knjige za vsak slovenski dom.

V njej boste našli:

• premišljen izbor iz najpomembnejšega in najbolj obsežnega dela o naših krajih;
  
• slikovite in natančne opise vasi, krajev in mest, številne naravne in kulturne znamenitosti;
  
• opise prebivalcev in njihove navade, šege, vraže in zanimivosti;
  
• zgodovinska dejstva in dogodke, ki so zaznamovali skupno narodovo preteklost;
  
• mnoge zgodbe, anekdote, pripovedi in legende.

ZAKAJ JE SLAVA VOJVODINE KRANJSKE ŠE DANES IZJEMNEGA POMENA?

• ker gre za najobsežnejše in najbolj temeljito delo o naših krajih in naših prednikih;
  
• ker tudi v svetovnem merilu sodi med najboljša znanstvena dela iz tega obdobja;
  
• ker krepi zavest o povezanosti slovenskega naroda;
  
• ker gre za zanesljiv vir podatkov o naravi, ljudeh, običajih, družbeni ureditvi in kulturi;
  
• ker gre za temeljno delo za vse, ki jih zanima zgodovina, geografija in etnologija;
  
• ker predstavlja bogato zakladnico znanja, podatkov in zanimivosti za vsako slovensko družino!
  

PLEMIŠKE KORENINE

Valvasorji so prišli na Kranjsko iz Italije. Zadnji »italijanski« Valvasor, brez moških potomcev, je del premoženja ter ime zapustil zvestemu kranjskemu služabniku. V nadaljevanju te rodbine se je kot dvanajsti od sedemnajstih otrok rodil Janez Vajkard Valvasor.

IZUMITELJ IN PIONIR ZNANOSTI

Vse svoje življenje je presenečal z naprednimi idejami. Bil je strasten raziskovalec Cerkniškega jezera, izumil je priročnejše ulivanje bronastih kipov v enem kosu, prvi je zasnoval načrt za predor pod Ljubeljem ...

URESNIČIL NAČRTE IN PRIŠEL »NA KANT«

Spoznanje, da se o njegovi domovini zunaj njenih meja ve zelo malo, je Valvasorja spodbudilo k ambicioznemu opisu dežele, ki ga je uresničil v Slavi vojvodine Kranjske. Žal je moral zaradi visokih stroškov tiska prodati grad Bogenšperk in druga posestva. Zadnja leta je preživel v Krškem.

V ODLIČNI DRUŽBI DRAWINA, NEWTONA, EINSTEINA …

Ena najpomembnejših znanstvenih ustanov, Royal Society (Kraljeva družba) iz Londona, ga je 1687. leta izvolila za svojega člana. Najbolj znani člani te elitne ustanove so na primer Charles Darwin, Isaac Newton, Albert Einstein in številni nobelovci.

BIBLIOFIL, ZBIRATELJ, TISKAR

Bil je lastnik mogočne knjižnice, ki je vsebovala vsa pomembna znanstvena dela tistega časa. Hranil jih je na gradu Bogenšperk, kjer je zasnoval muzej starin. Tu je prav tako ustanovil lastno grafično podjetje, eno prvih tiskarn na naših tleh.

Oglejte si nekaj bakrorezov iz Slave vojvodine Kranjske.

Po Valvasorjevih risbah so jih pripravili največji mojstri bakroreza tistega časa.

KRANJSKI KOZOLEC

»Sem se spravi požeto žito, da se posuši, kajti da bi se sušilo na polju, kakor je navada v drugih deželah, tega ne dopušča čas, zlasti, ker se tu polje, brž ko je požeto, znova preorje in poseje …«

PROMET PO LJUBLJANICI

»Ljubljanica nosi veliko ladij in vsake vrste blago, tako, ki prihaja iz Italije, in tako, ki je namenjeno tja. /…/ Male ladje so narejene iz enega samega drevesa, imajo pa lesene strehe, da se da ponoči lepo mirno pod njimi spati …«

KRANJSKI KOVAČI

»… skoraj nikjer ne glade jekla in železa umetelneje in lepše kot pri nas. Menda je k temu spodbujalo prebivalce v nemajhni meri dejstvo, da sta v tej deželi in soseščini od nekdaj bila meč in oklep vedno v rabi …«

NOVO MESTO

»Novo mesto leži ob reki Krki; čeznjo je zgrajen čeden lesen most. Dviga se na lepem griču in je od narave utrjeno; vendar pa je obdano s hribi, ki so večji in višji od mesta samega, tako da se da prav lahko s topovi strahovati ...«

TURJAK

»Ves grad s tremi velikimi okroglimi stolpi je do pasu krasno zgrajen iz rezanega kamna, tako da more dolgo vzdržati sovražni napad in se smejati sovražnikovim naklepom.«

ZEMLJEVID KRANJSKE

»Vojvodina Kranjska meji danes na severu na Koroško in Štajersko, na jugu na Istro /…/. Na vzhodu se dotika Hrvatske in Slovenske marke, na zahodu Furlanije …«