Tišina za oči

Name: Tišina za oči
Brand: CICERON, ANDREJ POZNIČ S.P.
SKU: 807442
Price: 24.00 EUR
Availability: InStock

BRANKO ŠOMEN

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

24,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

24,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616627870

Mladinska knjiga ID

807442

Leto izida

2020

Datum izida

13.03.2020

Velikost (šxdxv)

130 × 200 × 17

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Zbirka

4020

Jezik

SLO

Založnik

CICERON, ANDREJ POZNIČ S.P.

Avtor

BRANKO ŠOMEN

Opis

Pričujoči roman Tišina za oči je na predlog prijatelja Branka Lustiga (1932-2019), preživelega otroka iz Auschwitza in veliko pozneje dvakratnega oskarjevca, nastal kot filmski scenarij o koncentracijskem taborišču Auschwitz. Scenarij je bil v Hollywoodu potrjen, film pa žal nikoli posnet …

Pretresljiva zgodba o posebnem oddelku Sonderkomandosev, jetnikov, ki so s trupli mrtvih somučenikov polnili krematorijske peči, dokler ne bi prišli tudi sami na vrsto, je izmišljena – samo smrt v njej je resnična, pravi avtor. Vendar pa imajo tako glavni liki kot tudi dogajanje svoje resnično zgodovinsko ozadje v brezupnem uporu Sonderkomandosev v Auschwitzu jeseni 1944. Kakor koli, ob prebiranju Šömnovega romana izgubimo občutek za stvarnost; dogajanje je tako nedojemljivo, prizori na železniškem peronu, na Appelplatzu, pred krematorijskimi pečmi … so tako nadrealni, da bi se nam zgodba tudi kot resnična morala danes, sedem in pol desetletij pozneje, zdeti izmišljena.

Pomemben del tiste banalnosti zla, o kateri je ob Eichmannovem procesu nekoč pisala Hannah Arendt, je bila normalnost nepredstavljivega; tokrat banalnost zla opazujemo na drugi strani, pri žrtvah, ki vsaj na videz začenjajo smrt v vseh njenih lagerskih pojavnih oblikah sprejemati skoraj tako samoumevno, kot so jo njihovi krvniki. Šele ob njihovem naivnem, spodletelem uporu skorajda z olajšanjem ugotovimo, da razčlovečenje vendarle ni bilo popolno. V zavedanju prihajajoče smrti, v kolektivnem umiranju in samoodrešitvi, se izkaže, da so kurjači krematorijskih peči globoko v sebi ohranili lastno človeškost in vero v sočloveka.