Totalitarizem: zgodovina razprave

Opis

Problemska študija o zgodovini, kontekstih, razpravah in razlagah totalitarizma, označevalca, ki je postal ena od najmočnejših kontroverz intelektualne zgodovine 20. stoletja. Avtor je študijo napisal iz dveh osrednjih vzgibov: prvi je bil demistificirati močno medijsko kampanjo in pokazati njene apologetske namene – kritika totalitarizma je v osnovi instrumentalna in legitimizira neoliberalno ureditev –, drugi vzgib pa je bil razčleniti kompleksnost filozofske in teoretske razprave, ki je ni mogoče reducirati na ideološke cilje liberalizma.

Zgodovinsko zajema študija razlage totalitarizma od formulacije totalne države pri Mussoliniju, Gentilleju in Schmittu, prek teorije totalitarizma, ki so jo pred 2. sv. vojno oblikovali intelektualci v izgnanstvu ob razlagah nacizma (Marcuse, Tillich, Kohn) in kritiki stalinizma (Serge, Aron, Trocki, Hilferding) – koncept totalitarizma je bil takrat ambivalenten, vpliv komunizma kot antifašistične sile se ni omajal ob nemoči liberalnih institucij, da se uprejo fašizmu –, do apologije, ki se je začela s hladno vojno in ciljem diskreditacije komunističnih idej in osvobodilnih gibanj, z izkrivljanjem ključnih zgodovinskih kontekstov, tudi razmišljanja Hannah Arendt, ter z enačenjem komunizma in nacizma, zato da bi bil neoliberalni red videti kot najboljša izbira in celo kot nosilec antifašizma.