Tovarne v vrtincu podob: Radovljica, Lesce, Begunje, Zapuže, Kropa, Podnart, Otoče, Lipnica

Name: Tovarne v vrtincu podob: Radovljica, Lesce, Begunje, Zapuže, Kropa, Podnart, Otoče, Lipnica
Brand: MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE
SKU: 896876
Price: 19.00 EUR
Availability: InStock

ET. AL. , KATJA KREUTZ PRAPROTNIK

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

19,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Trda

19,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616687249

Mladinska knjiga ID

896876

Leto izida

2022

Datum izida

09.12.2022

Število strani

190

Velikost (šxdxv)

240 × 290 × 18

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Jezik

SLO

Teža

1270 g

Založnik

MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE

Avtor

KATJA KREUTZ PRAPROTNIK, ET. AL.

Opis

Monografija o industrijski dediščini prinaša izjemen prispevek k boljšemu razumevanju gospodarsko-zgodovinskega razvoja lokalnega okolja z zgodbami devetih tovarn v radovljiški občini (Plamen, UKO Kropa, Iskra Otoče in Lipnica, Elan, Almira, Sukno, Veriga, Kemična tovarna Podnart, Gorenjka), tako po ekonomski kot socialni plati. Zgodbe posameznih tovarn so v knjigi predstavljene z umetniškimi fotografijami Adija Finka (1925–2018) in Ivana Pipana (1929–2017), ki sta med drugim posnela številne zanimive motive iz tovarniškega življenja in vseh tovarn v radovljiški občini. Tradicija nastajanja tovarn je izhajala povečini iz manjših družinskih podjetij, raznovrstnih povezovanj podjetnikov in inovativnih poslovnih idej. Modernizacija proizvodnje, optimizacija procesov izdelave, kolektivni duh, vse to je zaposlene spodbujalo k nadaljnjemu razvoju. Prav pri vseh tovarnah je bilo prelomno obdobje osamosvojitve Slovenije. Globalizacija je prinesla spremembe v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, prinesla je drugačne načine delovanja in nove gospodarske priložnosti. Tako so se nekatere tovarne, predvsem tekstilne zaprle ali zmanjšale svoje poslovanje, za njimi pa so ostali brezposelni delavci, prazni objekti ter pozabljene delavske veščine, tehnologija in znanje. Vendra je ostalo še mnogo več, shranjeno med drugim tudi v spominih nekdanjih zaposlenih, v stavbah, predmetih, pričevanjih ...S predstavljeno knjigo želimo spodbuditi nadaljnje raziskovanje industrijske dediščine kot ene izmed temeljnih dediščin moderne in postmoderne dobe, ki je v zadnjih sto letih radikalno posegala v življenjski prostor in okolje, v način življenja, in ga zaznamovala družbeno in socialno. Oblikovala je kulturo in identiteto našega okolja. Odprla je vrata razvoju, inovacijam, izobraževanju in napredku ter pospešila razvoj znanosti in tehnologije. Ohranila pa se je nostalgija posebne vrste – hrepenenje po nekdanjih časih, časih bratstva, enotnosti in delavske povezanosti.