UMETNOST NA DELU = ART AT WORK

Name: UMETNOST NA DELU = ART AT WORK
Brand: MODERNA GALERIJA
SKU: 888030
Price: 25.00 EUR
Availability: InStock

ZDENKA BADOVINAC

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

25,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

25,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612061494

Mladinska knjiga ID

888030

Leto izida

2022

Datum izida

08.11.2022

Velikost (šxdxv)

220 × 270 × 15

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Jezik

SLO

Teža

680 g

Založnik

MODERNA GALERIJA

Avtor

ZDENKA BADOVINAC

Opis

Razstava Umetnost na delu prinaša vpogled v tri različne segmente genealogije koncepta dela na območju nekdanje Jugoslavije, in sicer pojmovanje koncepta dela avantgardnih umetnikov v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, spremembo koncepta dela umetnikov in njihovih prostorov v devetdesetih letih ter politične umetniške prakse od leta 2000 dalje.

V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, v času tranzicije iz socializma v kapitalizem, se je na območju nekdanje Jugoslavije začel bistveno preobražati koncept dela umetnikov, preoblikovali pa so se tudi koncepti umetnostnih prostorov. Še več, v posocialističnem svetu se je spremenil tudi produkcijski čas umetnikov. Medtem ko so umetniki v času socializma govorili o lenobi in času »v leru« kot o kreativnem času, ga je zdaj nadomestil produkcijski čas rokov, deadlineov. Prav tako sta v devetdesetih letih nekdanji utopizem umetniških kolektivov nadomestila pragmatizem in fleksibilnost dela nevladnih organizacij, pretežno odvisnih od javnih sredstev.

Umetniki so postali producenti, preživetje umetnikov in kulturnikov pa je postalo odvisno od trajanja posameznih projektov, tako da so se pridružili vse številnejši armadi prekarnih delavcev. Čeprav v socializmu pogoji dela niso bili veliko boljši, so imeli umetniki vsaj ves svoj čas na razpolago. Ker se nestabilnost dela (umetnikov) zaradi čedalje bolj zaostrenih razmer v svetu (pandemija, desne politike, vojne, ekonomska kriza) še stopnjuje, se s tem povečuje tudi potreba po intenzivnejšem horizontalnem povezovanju in po ponovnem premisleku dediščine avantgard. Ob vsem razstava izpostavi tudi dejstvo, da so bili umetniški kolektivi v preteklosti pretežno moški in da so ženske svoje delo organizirale in artikulirale drugače.

Razstava predstavi projekte zadnjih dvajsetih let, ki se s konceptom dela ukvarjajo na način političnih platform in tako neposredno vplivajo na kulturne politike v posameznih državah. Ta del razstave se navezuje tudi na lokalne tradicije sodelovanja med institucijami, nevladnimi organizacijami in posameznimi umetniki na polju dela, vse to pa je tematsko razširjeno na boje za delavske pravice (v kulturi), ki sovpadajo z bojem za pravice gospodinjskih delavk in delavcev, negovalk in negovalcev ter migrantskih delavk in delavcev.