Umetnost za nove dni: Zbirka Dravske banovine (1929-1941)

Name: Umetnost za nove dni: Zbirka Dravske banovine (1929-1941)
Brand: NARODNA GALERIJA
SKU: 795957
Price: 25.00 EUR
Availability: InStock

NATAŠA CIBER

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

25,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

25,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616743761

Mladinska knjiga ID

795957

Leto izida

2019

Datum izida

04.09.2019

Velikost (šxdxv)

220 × 270 × 14

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Jezik

SLO

Založnik

NARODNA GALERIJA

Avtor

NATAŠA CIBER

Opis

Dravska banovina je bila ustanovljena oktobra 1929, nekaj mesecev po tem, ko je kralj Aleksander I. Karađorđević razglasil novo ustavo in uvedel osebno diktaturo. Kot del Kraljevine Jugoslavije je obsegala približno dve tretjini slovenskega narodnostnega ozemlja. Kot oblasti pred prvo svetovno vojno in po njej je zbirala umetnine za okrasitev reprezentančnih prostorov. Banovinsko zbirko, večjo in bolj smelo od predhodnic, so oblikovale umetniške in strokovne osebnosti okoli upravnikov province, predvsem bana dr. Marka Natlačena (1886−1942).

Razstava obsega 71 slik, del na papirju in kipov. V prvih dveh poglavjih se posveča umetnosti realistov, vesnanov in impresionistov, posebej družbenokritičnim podobam Hinka Smrekarja (1883−1942) in vživetim krajinam Riharda Jakopiča (1869−1943) in Matije Jame (1872−1947).

Skozi lirična dela mlajše generacije, med drugimi Staneta Kregarja (1905−1973), Anteja Trstenjaka (1894−1970) in Franceta Goršeta (1897−1986) predstavlja razvoj banovinske zbirke in njeno povezavo z zbirko Narodne galerije in nastajajoče Moderne galerije. Preko mogočnih platen Frana Tratnika (1881−1957), Toneta Kralja (1900−1975) in Rajka Slapernika (1896−1975) se posveti vprašanju likovnega zgodovinjenja domače preteklosti.

Med letoma 1938 in 1940 je banovina tudi razpisala štiri likovne natečaje, s katerimi je želela spodbuditi razvoj zgodovinskega slikarstva in kiparstva pri nas. Tri manjše natečaje zastopata kipa Toneta Kralja in Petra Lobode (1894−1952). Na razstavi so prvič po več desetletjih predstavljeni še glavni osnutki za natečaj slik, namenjenih reprezentančnemu hodniku banske palače, na primer tisti Maksima Sedeja (1909−1974), Alberta Sirka (1887−1947) in Marija Preglja (1913−1967). Na ogled so tudi študije in skice Gojmirja Antona Kosa (1896−1970), zmagovalca natečaja, vključno z njegovim ciklom slik pomembnih dogodkov iz slovenske zgodovine, ki skupaj v dolžino meri več kot 20 metrov.

Zbirko in njeno porajanje so zaznamovala vprašanja, ki so v ospredju še danes: kakšen naj bo odnos med umetniki in oblastjo? Kdo ima prednost: muzejski kosi ali sodobni ustvarjalci? In nenazadnje, kakšna je sploh lahko vloga likovne umetnosti v času velikih sprememb in negotovosti?