Urška (Miniaturka)

Opis

Platnice zadaj:

In ker ve, da tip je pravi,
Urška nikdar se ne ustavi,
vse dokler ne pride ura,
ko je končno konec žura.
Takrat reče Urška zala:
»Strašno dobro sva plesala,
skoraj več ne čutim nog,
daj zapelji me en krog.«

Kaj se zgodi, ko nagrajenec Prešernovega sklada Andrej Rozman Roza na divji veselici sreča Prešerna? Spoznajte Urško, zdolgočaseno junakinjo našega časa, in njenega usodnega moškega, skrivnostnega in neustavljivo privlačnega zapeljivca …

»Res hudo je, če prelep
si za ta povprečen svet« …

se glasita uvodna verza v zabavni, sodobni predelavi Prešernove pesnitve Povodni mož, znane vsakemu šolarčku. Pesem o novodobni ošabnici je postala že skoraj tako slavna kot izvirnik. Ko se je pojavila še v obliki slikanice, pa je v trenutku postala tudi uspešnica.
Pripoveduje o tem, kako se nekega dne odpravi na veselico v staro mesto tudi pesnik Andrej Rozman Roza in se tam sreča s Francetom Prešernom. Oko obeh je uprto v prekrasno, a zdolgočaseno mladenko, ki čaka »tipa, ki bi bil dosti lep, da bi šla se z njim vrtet«. In konec? Prav tako kot Prešernova Urška je tudi ona skrivnostno izginila s soplesalcem v valovih Ljubljanice …

Motoristično mladež je izvrstno upodobil Zvonko Čoh. Kataloška št.: 78.