V kraljestvu rastlin

Name: V kraljestvu rastlin
Brand: BUČA D.O.O.
SKU: 988021
Price: 27.90 EUR
Availability: InStock

novo

MARINA DERMASTIA

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

27,90 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Trda

27,90 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 4-6 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789617114850

Mladinska knjiga ID

988021

Leto izida

2025

Datum izida

23.10.2025

Število strani

103

Velikost (šxdxv)

202 × 265 × 14

Status dobavljivosti

4-6 delovnih dni

Jezik

SLO

Teža

654 g

Založnik

BUČA D.O.O.

Avtor

MARINA DERMASTIA

Opis

Vstopite v svet, kjer rastline niso le rastlinska biologija ampak pravljica življenja in hvalnica narave! Za mlade bralce od 12 let dalje in odrasle.

Urednik knjige Marjan Žiberna:

»Odlika dobrih knjig, namenjenih otrokom ali mladini, je, da jih z enakim navdušenjem berejo tudi odrasli. Knjiga V kraljestvu rastlin je ena izmed njih. Avtorica, sicer znanstvenica, ki se raziskovalno potaplja v skrivnosti rastlin, nam te predstavlja tako, da jih ugledamo v novi luči. In tako se lahko začne proces zdravljenja »rastlinske slepote«, kot imenuje našo prevladujočo nezmožnost čudenja čudovitemu rastlinskemu svetu, ki nas obdaja.«

Avtorica o knjigi in komu je namenjena:

»V kraljestvu rastlin je bila kot nadaljevanje knjige V kraljestvu živali v začetku mišljena kot knjiga za starejše osnovnošolce in glede na stil pisanja so rastlinske zgodbe še vedno povsem primerne za to starostno skupino. Kljub temu pa je vsebina knjige namenjena prav vsem, ki bi o skrivnem življenju rastlin radi izvedeli kaj več. Tisti, ki so knjigo že prebrali, naravoslovci in družboslovci, med njimi pisateljica Irena Cerar, astronom Tomaž Zwitter, molekularni biolog Gregor Anderluh, novinar Srečko Zajc, so se strinjali, da je knjiga vredna branja in da je spremenila njihovo dojemanje rastlin.«

Iz knjige:

»Med najbolj posebnimi rastlinami na Zemlji so raflezije, ki rastejo v deževnih tropskih gozdovih jugovzhodne Azije. V nasprotju z drugimi zajedavskimi rastlinami raflezije nimajo ne stebel ne listov in ne korenin, izdelajo si le po en velikanski cvet. Ta ima pri nekaterih vrstah lahko premer več kot en meter in tehta več kot deset kilogramov. Ker so vonji in okusi različni, lahko le rečemo, da nam cvet raflezij smrdi po gnilem mesu, mrhovinarskim muham, ki ga oprašujejo, pa zelo diši. Na svojega gostitelja, divjo azijsko trto, je cvet pri tleh ali spodnjih steblih pritrjen le z nekaj nitmi. Znanstveniki pa so ugotovili še nekaj – raflezije svojim gostiteljem ne kradejo le vode in hrane, ampak so jim v milijon let dolgi skupni zajedavski zgodovini »ukradle« tudi nekaj genov, ki so jih vdelale v svojo dedno snov – DNK. Tam zdaj opravljajo naloge, povezane z različnimi presnovnimi procesi, enako, kot bi jih v gostiteljski rastlini.«