Zadnji pravi moški

Opis

Bili so ikone in vplivneži v nekem drugem, preprostejšem času, ko se je natančno vedelo, kdo ima prav in kdo ne. Pravica in prihodnost sta bili na strani teh vojščakov dobrega, ki so z nagrmadenimi mišicami držali po dva mitraljeza hkrati in z njima radirali horde sovražnikov svobode. Če je kdo ostal živ, pa so ga zraketirali iz bojnega helikopterja, ga po zaslišanju vrgli v prepad ali mu vsaj z brco iz raznožke ugasnili čik v smrdljivem gobcu. Podredili so si gverilce, ugrabitelje, teroriste in napadalce iz vesolja, in kamor je stopila njihova stasita noga, naj je bilo to velemesto, džungla, fantazijska dežela ali tuji planet, tja se krivica ni več vrnila. Ni jim bilo treba biti v stiku s čustvi, saj jih niso imeli. Ni jim bilo treba imeti kanala na TikToku, saj so gnetli svet kakor zadnjice hotnih mladenk, ki so se metale za njimi. Prižigali so si cigare, orlovsko srepeli in v vsaki zagati natanko vedeli, kako je treba ukrepati. S pretekom osemdesetih so odšli tudi oni, a bili so takšni trdonje, da vrzeli, ki so jo pustili, ni zapolnil nihče. Zato se jih še danes spominjamo z naklonjenostjo, teh nabildanih bučmanov, ki so streljali in tepli, preden so spregovorili, in spregovorili, preden so pomislili – Ramba, McClana, Conana, Rockyja, Matrixa, Toscanija, Braddocka, Duxa.

S to sočno, zabavno in zanimivo knjigo Nick de Semlyen, filmski novinar in urednik svetovno znane filmske revije Empire, odstre zaveso z odra, od koder se daleč naokrog širi vonj po testosteronu. Na 292 straneh izvemo, kako sta si merila otepača Arnold Schwarzenegger in Sylvester Stallone, ki sta v času hladne vojne in vrnitve Združenih držav k neomajno herojski drži orala ledino za novo vrsto akcijskega junaka. Preberemo si o Arnoldovi kvihtaški in Slyjevi scenaristični karieri, o delilcih pravičniških brc Chucku Norrisu, Jackieju Chanu in Jeanu-Claudu Van Dammu, o ciničnem Bruceu Willisu, o molčečem Dolphu Lundgrenu, o tajinstvenem Stevenu Seagalu. Smejimo se, ko nam de Semlyen obelodani, kako je Stallona poscal tiger, kako je prijatelj Brucea Leeja skoraj prišel nagarbat Seagala, kako je Van Damme nastopil v Predatorju in kako je bil Chan čisto iz sebe, ko se je prostovoljno vrgel z zvonika in trdo pristal na tleh, nakar je vstal in to ponovil, da bi bil prizor čim boljši. Ob tej knjigi bo vsakogar prijelo, da bi nakupil pivo, povabil prijatelje in si znova (ali prvič!) ogledal Umri pokončno, Komandosa, Izgubljene v akciji, Do zadnje kaplje krvi, Policijsko zgodbo, Nad zakonom, Krvavi šport ter druge klasike iz osemdesetih in zgodnjih devetdesetih. Ej, saj so rekli, da pridejo nazaj, mar ne?!