Opis

Mostnina je bila božanstvo, ki je zahtevalo svojo daritev. Ko jo je dobila, je izginila v noč in me do konca večera pustila pri miru. Bila je tudi radodarno božanstvo. Dvakrat ali trikrat mi je celo pripeljala kakšno svojo privlačnejšo prijateljico, s katero sem lahko potem ves večer plesal. Bila je pravičen davek. Razumela je zakonitosti obreda, ki sva ga obhajala. Vedela je, kaj si lahko vzame zase in česa ne. Ker je najina bližina ostala v mejah, ki sva si jih postavila, je bila intenzivna in dragocena. Prepričan sem, da mi je ogromno dala in da je ne bom nikoli pozabil. Bila je nekaj, kar ne bi moglo zaživeti nikjer drugje kot v tej geološki dobi, ponoči, na Metelkovi.

Jernej Juren (1982) je odraščal v Ljubljani in na ljubljanski univerzi študiral pravo. Je prevajalec, glasbenik, stripovski scenarist in pisatelj. Prevajal je romane Michaela Viewegha in Josefa Škvoreckega; skupaj z Izarjem Lunačkom sta prva slovenska avtorja, ki sta objavila avtorski grafični roman pri ameriški založbi (Animal Noir, IDW, 2017); igra perilnik v Počenih Škafih in piše glasbena besedila. Je tudi avtor meta limonade Spodobi se in zameri se, ki je v dvajsetih nadaljevanjih izšla na spletni strani ludliteratura.si. Ekoton in drugi grehi mladosti je njegova prva zbirka kratkih zgodb in zemljevid njegovega literarnega odraščanja.

***

Mediji o knjigi:

»Ljudje, ki jih v življenje priklicuje prebiranje Jurnovega Ekotona, se pogovarjajo. Odnosi in razmerja med njimi se vzpostavljajo z besedo, ki skuša biti ne le osebni glas hotenja in predstav, temveč tudi dejanje. Opisi v knjigi zadevajo predvsem pripovedno ozadje. Značilno se zdi, da mnogokrat evocirajo zvočne vtise, kar krepi pomembnost dinamične izrazne polifonije. Prav odstopanje od opisnih literarnih ekosistemov, ki jih na eni strani vzpostavlja stvarnostna proza, na drugi pa poigravanja z zgodovinskimi in tipološkimi pripovednimi modeli, je najočitnejša značilnost Jurnove knjige. Ta je odprta v marsikatero smer, vendar je tudi samosvoja pripovedna cona. Zares gre za ekoton.« - Igor Grdina

»Te dni je prišla na slovenski knjižni trg zbirka kratkih zgodb z naslovom Ekoton in drugi grehi mladosti Jerneja Jurna in sicer v zbirki Prvenci založbe Mladinska knjige. Leta 1982 rojeni Ljubljančan se druži s književnostjo na različne načine.« - Tadeja Krečič, Radio Slovenija 3

»Če dam svojim zgodbam neki skupni imenovalec, govorijo o tem, kako je, ko se ljudje privlačijo in zaljubljajo, in kaj nato naredijo s to energijo, ki nastaja med njimi.« - Jernej Juren v intervjuju za Nedelo

»Zgodbe Jerneja Jurna so sodobne in humorne, kljub na videz lahkotnemu branju pa ponujajo globlji uvid v psiho-dinamiko današnjega sveta in odnosov.« - Govori.se

»Sladkogrenki grehi, spretno vtkani v like, ki jih je znal tako živo pričarati, da kar kličejo, če ne po stripu, pa televizijski limonadi.« - Urška Krišelj Grubar, Zarja & Jana

»Ekotoni so mesta, kjer je skoncentrirano največ življenja. Tam moraš nenehno loviti ravnotežje, ničesar ni mogoče predvideti vnaprej, vse lahko vodi v konflikte in tam lahko največ spoznaš o samem sebi.« - Jernej Juren za revijo Zarja & Jana

»Ekoton v knjigi bi lahko razumeli tudi v smislu prehoda med enim in drugim življenjskim obdobjem. Zanimivo opazko v eni od zgodb poda protagonist, ko razmišlja, kje tiči razlog, da je ravno v ekotonih največ življenja. Zato, ker je v njih tudi največ smrti, ugotovi. To pa so lahko pravzaprav tudi t.i. male smrti, denimo slovo od mladosti, prekinitev prijateljstva ali konec ljubezni.« - STA

»Zbirka kratkih zgodb Ekoton in drugi grehi mladosti, ki prinaša sveže napisane, eneracijsko obarvane zgodbe o ljubezni. Avtor knjige je Jernej Juren, prevajalec, glasbenik, stripovski scenarist in pisatelj. Na spletu pa je objavil roman, nekakšno meta limonado, Spodobi se in zameri se. In takšen ekoton, ki brbota od življenja in v katerem se srečujejo zelo različni ljudje, je osrednje prizorišče dogajanja.« - Alenka Zor Simoniti, TV Slovenija

»Zdaj, ko je že z nedružbenimi mediji načeta javna sfera dodatno načeta še s fizično, ki ji nekateri rečejo socialna distanca, so prostori druženja še bolj na udaru, še bolj in na novo morajo premisliti lastne temelje in pokritje. Prvenec Jerneja Jurna Ekoton in drugi grehi mladosti se poudarjeno posveča ravno tem – in ob košarkarskih igriščih s turnirskim sistemom je v prvem delu zbirke njegova najbolj zaželena destinacija Metelkova, zaskvotano mesto in prostor srečevanj erazmovcev, samotnih plesalcev, spolnih plenilcev in uplenjenih, prostor žuranja in nalivanja, prostor kohabitacije različnih glasbenih in oblačilnih stilov.« - Matej Bogataj, Radio Slovenija, www.rtvslo.si