Opis

 Prednaročilo, predviden izid 7. 4. 2025

 V času prednaročila izkoristite 15 € prednaročniškega popusta! 

NOVO ŽIVLJENJE KULTNIH KLASIK

Vedno aktualne zgodbe, ki nam mahajo iz zgodovine

Spoznajte knjige, ki so se tako zarezale v čas, da so postale brezčasne. O njih se učijo generacije otrok, znajdejo se na vseh seznamih domačih branj in z njihovih strani kar seva modrost, ki presega status, starost, spol in politično prepričanje. In čeprav ste o njih slišali že veliko, jih morda že dolgo ali sploh nikoli niste prebrali.

V vsakem primeru je napočil čas, da postanejo vaše. Ker vam bodo v vsakem obdobju povedale kaj novega.

Jane Austen, PREVZETNOST IN PRISTRANOST

Prevedla: Majda Stanovnik

Ilustracija na naslovnici: Luka Seme

Literarni upor rigidnemu sistemu in brezčasna ljubezen

Na angleško podeželje se priseli mlad, samski in bogat moški. Gospa Bennet zasluti priložnost za poroko ene izmed svojih petih hčera. Tako kot protagonistka romana tudi pisateljica Jane Austen (1775– 1815) v svojem najbolj znanem delu Prevzetnost in pristranost (1813) razmišlja izven okvirov, ki jih je ženskam določala tedanja družba.

»Vsesplošno priznana resnica je, da samski moški s čednim premoženjem nujno potrebuje ženo.«

Bram Stoker, DRAKULA

Prevedel: Boris Verbič

Ilustracija na naslovnici: Peter Škerl

Eden najbolj znanih angleških romanov, ki razdvaja poznavalce

Bram Stoker (1847–1912) je leta 1897 objavil svoje najslavnejše delo, grozljivi roman Drakula, ki v obliki pisem, dnevniških zapiskov in časopisnih izrezkov pripoveduje o najslavnejšem vampirju vseh časov.  Zgodba vse do danes neustavljivo privlači bralce vseh starosti, navdihnila pa je tudi številne filmske priredbe.

»Dobrodošli! Izvolite vstopiti! Vstopite brez strahu in odložite tu nekaj tiste sreče, ki jo prinašate s seboj!«

Oscar Wilde, SLIKA DORIANA GRAYA

Prevedla: Rapa Šuklje

Ilustracija na naslovnici: Tereza Prepadnik

Kontroverzni roman, ki je dosegel kultni status

Oscar Wilde (1854–1900) je v svojih delih ostroumno razčlenjeval stvarnost in to velja tudi za njegov edini roman Slika Doriana Graya iz leta 1890. V romanu, v katerem so prepleteni elementi angleške gotike in francoske dekadence, se Wilde poloti faustovskega mita. Izvirno ga izpelje skozi pripoved o mladem estetu, ki v želji, da bi ohranil mladostno lepoto, dramatično propade.

»Izkušnje so samo ime, ki ga dajemo svojim zmotam.«

Gabriel García Márquez, STO LET SAMOTE

Prevedla: Alenka Bole Vrabec

Ilustracija na naslovnici: Sanja Janša

Mojstrsko prepletanje vsakdanjosti s čarobnostjo

Sto let samote, kultno delo magičnega realizma, ki je za vedno spremenilo književnost Latinske Amerike, se lahko bere kot pravljica. A Gabriel García Márquez (1927–2014) je v njem nastavil ogledalo družbi svojega, pa tudi našega časa, saj je v zgodbi o rodbini Buendía in mestecu Macondu skozi večno vračanje enakega razgrnil celotno človeško mitologijo.

»Svet je bil še tako mlad, da veliko reči še ni imelo imena, in kadar so jih omenjali, je bilo treba nanje pokazati s prstom.«

Aldous Huxley, KRASNI NOVI SVET

Prevedel: Boris Verbič

Ilustracija na naslovnici: Sanja Janša

Prepovedani roman, ki postaja vedno bolj resničen

Krasni novi svet je izšel leta 1932, njegov avtor Aldous Huxley (1894–1963) pa je svojo mračno vizijo prihodnosti označil za antiutopijo. Dogaja se v tehnološko razviti družbi, v kateri je mesto posameznika natančno določeno, njegova svoboda pa zelo omejena. Knjiga je takoj postala velika uspešnica in je vse do danes ostala aktualna.

»A jaz nočem udobja. Jaz hočem Boga, hočem poezijo, hočem resnično nevarnost, hočem prostost, hočem dobroto. Hočem greh.«

Albert Camus, TUJEC

Prevedla: Suzana Koncut

Ilustracija na naslovnici: Alenka Sottler

Tema absurda ali nesmisla, ki je vedno aktualna

Kratki roman Tujec, najbolj znano delo francoskega nobelovca Alberta Camusa (1913–1960), velja že vse od izida leta 1942 za eno ključnih del evropske književnosti. Čeprav roman prepričljivo odseva nihilizem, absurd in razočaranje vojnega časa, ima kaj povedati tudi sodobnemu bralcu, ki ga še vedno (ali nemara celo vedno bolj) vznemirja iskanje smisla.

»Danes je umrla mama. Ali pa mogoče včeraj, ne vem.«