Opis

Življenje težka, nerešljiva je uganka
in vprašaj, ki si odgovora želi;
mladost pa, nerazsodna neugnanka,
ne ve: vprašaju često pomišljaj sledi.


»Kako gledam danes na to zbirko? Pravzaprav nič drugače kot takrat. Ko je bila zbirka pripravljena, sem imela še precej drugih pesmi. A ker je posvečena resničnemu človeku, ki je resnično umrl, sem hotela, da so v njej samo te pesmi, zaokrožena celota.« - Ada Škerl, 1992 

Leta 1949 je pri Mladinski knjigi izšel prvenec 25-letne pesnice Ade Škerl. Senca v srcu bi z vso pravico morala obveljati za eno od prelomnih zbirk, saj je namesto o zapovedani veri v svetlo prihodnost in gradnji novega sveta spregovorila o intimnih ljubezenskih občutkih in bolečini ob izgubi ljubljenega človeka. Knjiga je bila kmalu razprodana, a nadarjena pesnica je bila povečini deležna zelo odklonilnih, celo sovražnih kritik. Povsem drugače kot danes znamenite Pesmi štirih, ki so izšle štiri leta pozneje in obveljale za začetek intimistične lirike na Slovenskem. Pesnica je avtorsko praktično obmolknila, umaknila se je iz javnosti in do konca življenja objavila zgolj še eno zbirko (Obledeli pasteli, 1965).

Ob sedemdeseti obletnici izida in deseti obletnici pesničine smrti bo zbirka Senca v srcu, ki ni bila nikoli ponatisnjena, končno spet objavljena v celoti, ob njej pa še vse druge pesmi Ade Škerl (1924–2009), ki bo z objavo v zbirki Kondor končno postavljena na mesto, ki ji od nekdaj pripada.


​***

Mediji o knjigi:

»V knjigo je vključenih 100 pesmi, ki po besedah Tanje Petrič podajajo celostno podobo o opusu Ade Škerl in razbijajo nekatere stereotipe, med drugim, da je bila izključno ljubezenska pesnica.« - STA

»S svojo poezijo se je upirala graditeljski poetiki, v kasnejšem času modernizma in neoavantgard pa ostala zvesta "lepi izreki" v rimah in pravilni metriki.« - Maja Šučur, Dnevnik

»Nedavno izšla knjiga je z zajetnim obsegom pokazala na izjemen opus, ker poleg vseh njenih zbirk vsebuje tudi doslej nedostopno gradivo iz njene literarne zapuščine.« - France Pibernik, Slovenski čas – priloga Družine

»Njen pesniški prvenec Senca v srcu je pomenil preboj monolitnega bloka ideološke umetnosti.« - Alenka Zor Simoniti, TV Slovenija

»Pozitivno je , da se odpira prostor za debato o njeni poeziji, da se jo ponovno postavlja na vidno mesto v slovenski pesniški zgodovini in da so njene zbirke spet na voljo bralcem (originalne so po knjižnicah zelo težko dostopne , če sploh ). Knjiga je korak v pravo smer, ki bo morda pomagala, da se njeno poetiko osvetli v drugačni luči , s čimer se bo vsaj na nek način osvobodila spon in postala tisti res pravi košček raja.« - Veronika Šoster, www.airbeletrina.si

​»Kot 365. knjiga je v ugledni zbirki Kondor izšla knjiga zbranih pesmi pesnice, prevajalke in dolgoletne radijske lektorice Ade Škerl. Pesmi je uredila Tanja Petrič, ob Ivu Svetini tudi avtorica ene izmed dveh spremnih besed.« - Radio Slovenija 3

»Literatura Ade Škerl reprezentira, kaj pomeni biti ženska v patriarhalni kulturi, sistemu, kaj pomeni pisati znotraj nje. Njene pesmi se s posluhom obračajo k ženski želji, k njihovim stiskam (pesem »Ena izmed tolikih noči« na primer upesnjuje nasilje nad žensko). Tako nikakor ne gre za neko univerzalno žensko občutje, temveč za spopadanje ženske z različnimi situacijami, ki se tičejo tudi drugosti, za njeno stopanje v svet, z željo, da bi slišali njen glas. Ta pa je bil v literaturi predolgo preslišan.« - Silvija Žnidar, LUD Literatura

»Senca v srcu bi z vso pravico morala obveljati za eno od prelomnih zbirk, saj je namesto o zapovedani veri v svetlo prihodnost in gradnji novega sveta spregovorila o intimnih ljubezenskih občutkih in bolečini ob izgubi ljubljenega človeka.« - Nada Breznik, Radio Slovenija 3

»Kakorkoli, Ada Škerl se navadno izkaže za (zmeraj) samosvojo in ponosno pesnico, ki ni nameravala (ali bila voljna) pesniti po posebnih priporočilih, ne o pokončnih »krampih in lopatah«; z razboleno Senco v srcu seje - ponevedoma ali ne - postavila po robu neusmiljeno drugačnim graditeljškim« poetikam, z nič manj pomenljivo premočrtnimi Obledelimi pasteli in (deloma) Temno tišino pa poveličevanim modernističnim modusom.« - Martina Potisk, Delo