Zakaj ljubimo pse, jemo pujse in nosimo krave

Name: Zakaj ljubimo pse, jemo pujse in nosimo krave
Brand: HIŠA KNJIG, ZALOŽBA KMŠ
SKU: 912860
Price: 24.90 EUR
Availability: InStock

MELANIE JOY , YUVAL NOAH HARARI

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

24,90 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Broširana

24,90 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 4-6 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789617201789

Mladinska knjiga ID

912860

Leto izida

2023

Datum izida

25.08.2023

Število strani

190

Velikost (šxdxv)

135 × 220 × 10

Status dobavljivosti

4-6 delovnih dni

Jezik

SLO

Teža

229 g

Založnik

HIŠA KNJIG, ZALOŽBA KMŠ

Avtor

MELANIE JOY, YUVAL NOAH HARARI

Prevajalec

MATEJA PREŠERN

Opis

Revolucionarno delo Zakaj ljubimo pse, jemo pujse in nosimo krave ponuja zanimiv vpogled v koncept karnizma, ki ga je prva poimenovala psihologinja dr. Melanie Joy. Karnizem je sistem prepričanj, ki nas pogojuje, da jemo ene živali, po drugi strani pa nam niti na misel ne pride, da bi jedli druge.

Karnizem je v nasprotju s temeljnimi človeškimi vrednotami, kot sta sočutje in pravičnost. Zato karnizem uporablja obrambne mehanizme, ki popačijo naše dojemanje in omrtvijo naša čustva, da lahko delujemo v nasprotju z našimi vrednotami, ne da bi se zavedali, kaj v resnici počnemo. Z drugimi besedami nas karnizem uči, kako naj ne mislimo in ne čustvujemo. Privzgoji nam doživljanje rejenih živali kot abstraktni pojem, kot da ne gre za dejanske posameznike z lastno osebnostjo. Nauči nas npr. da »je pujs pujs in da so vsi pujsi enaki«. Karnizem nas uči, da rejene živali dojemamo kot predmete. Piščanca na našem krožniku dojemamo kot »nekaj« in ne kot »nekoga«. Zato rejenim živalim dajemo tudi številke namesto imen. Večini bi se zdelo kruto zaklati srečnega, zdravega kužka zgolj zaradi okusnosti njegovih stegen. In vendar, če se isto zgodi pripadnikom izbranih drugih živalskih vrst, smo priučeni, da to dejanje razumemo kot »humano«.

Vendar pa v zvezi z uživanjem živali naše pojmovanje mesa večinoma, če ne povsem, pogojuje kultura, ki ji pripadamo. V mesojedih kulturah po vsem svetu se ljudje priučijo razvrščanja manjšega števila živalskih vrst med »užitne«, preostale živali pa med »neužitne«. Ob misli, da bi jedli slednje, pa občutijo močan odpor. Zakaj se nam torej ne gnusi tudi ideja o prehranjevanju s peščico živalskih vrst, za katere smo se priučili, da so užitne oz. namenjene naši prehrani? In zakaj se nikoli ne vprašamo, »zakaj«? Običajno domnevamo, da imajo svoj sistem prepričanj le vegani in vegetarijanci. Vendar ima v zvezi s prehranjevanjem z živalmi prav vsak od nas svoj sistem prepričanj; tako npr. jemo pujse, ne pa tudi psov. Če prehranjevanje z mesom ni nujno potrebno (kar danes velja za številne ljudi po svetu), je izbirno; izbire pa praviloma izhajajo iz prepričanj.

Karnizem nas vzpodbuja, da verjamemo v tri osnovne domneve: da je jesti živali normalno, naravno in nujno. Ti trije N-ji upravičevanja se uporabljajo tudi za podpiranje drugih nasilnih sistemov. Če smo že od rojstva vpeti v dominanten sistem, kot je karnizem, potem ga neizbežno ponotranjimo.