Revija AMFITEATER (11. letnik, št. 2)

Name: Revija AMFITEATER (11. letnik, št. 2)
Brand: SLOVENSKI GLEDALIŠKI INŠTITUT
SKU: 925560
Price: 10.00 EUR
Availability: InStock

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

10,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

10,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

3831039274509

Mladinska knjiga ID

925560

Leto izida

2018

Datum izida

20.01.2024

Velikost (šxdxv)

20 × 170 × 240

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Jezik

SLO

Teža

573 g

Založnik

SLOVENSKI GLEDALIŠKI INŠTITUT

Opis

Zvezek uvajajo štiri razprave. Tomaž Toporišič se v prvi loteva premisleka o avantgardah. Obravnava jih skozi prizmo razmerij med središčem in obrobjem Srednje in Vzhodne Evrope, pri čemer izhaja iz predpostavke, da srednje- in vzhodnoevropskih avantgard ne smemo razumeti kot nepopolne derivate gibanj iz velikih zahodnih središč, temveč kot samostojne, avtentične izraze. Razprava seže od zgodovinskih avantgard v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja (predvsem zenitizem in konstruktivizem) prek neoavantgard k (slovenski) retroavantgardi proti koncu dvajsetega stoletja, ki ni le oživila nekaterih prvotnih idej, temveč je hotela tudi eksplicitno ustvariti alternativne zemljevide evropske umetnosti.

Andrej Leben analizira pestro gledališko dejavnost koroških Slovenk in Slovencev, katere velik del danes poteka na dvo- in večjezični osnovi. Avtor se osredotoča na oris sodobne koroške slovenske, dvo- in večjezične gledališke scene, njenih struktur, dejavnosti in uprizoritvenih praks, posveča pa se tudi vprašanju, kako te raznovrstne prakse pojmovno in konceptualno zaobjeti. Tako podaja prve teoretizacije tega tako gledališkega kot kulturno-sociološkega pojava.

Tematika razprave Irine Lešnik Jeras sega na področje gledališke pedagogike, pri čemer se osredotoča na t. i. dramo v izobraževanju, ki ima poleg vzgojno-izobraževalnih tudi estetske oz. umetniške cilje. Kot procesno naravnana ne predvideva končne uprizoritve oziroma predstave, največ časa pa posveča dogovarjanju in strukturiranju pomenov. Avtorica pregleda in kritično ovrednoti terminologijo, zgodovino in različne opredelitve tega učnega pristopa, razpravlja pa tudi o pojmu gledališča v izobraževanju ter ovrednoti stanje v Sloveniji.