Opis

Aprilska številka Literature (394), ki tokrat brska po širokem tematskem spektru prostora in literature. V uvodniku se Alex Kama Devetak loteva pojava književnosti Slovencev, ki ustvarjajo v Italiji in se sprašuje, zakaj ta specifičen geografski prostor stagnira na področju literarnega ustvarjanja, hkrati pa nakaže možno pot k njegovemu razvoju:

»Slovenska skupnost v Italiji bi se morala zavedati, da je razvoj neizogiben in nujen del življenja. Stalno vztrajanje pri ohranjanju statusa quo morda prinaša trenutno udobje, vendar sčasoma lahko vodi do izgube pomembnih priložnosti in rasti. Razvoj pomeni prilagajanje novim izzivom, sprejemanje in učenje iz novih izkušenj ter ustvarjanje trajnih temeljev za prihodnost. Predvsem pa razvoj pride samo, če se pusti prostor mlajšim generacijam. Treba jih je iskati, jim pomagati, ceniti in sprejemati to, kar imajo povedati, pa čeprav se morda s tem ne strinjamo.«

Poezijo za tokratno številko so prispevali Mitja Drab, Aleš Učakar in Helena Zemljič, prozo pa so pisali Jure Jakob, Muanis Sinanović ter Karmen Petric.

Tokratna Literatura je pripravila posebno »edicijo« kralja&norca. Primož Čučnik se je pogovarjal z vizualnim umetnikom Matejem Stupico, nastal je intervju Slikarstvo in druge stvari s kosovca, ob katerem se bo bralstvo ob branju povsem »resnih« stvari tudi zabavalo. Nekaj o literarnem prostoru je povedal tudi intervjuvanec:

»Knjige ustvarijo neki prostor, ki je zelo intimen in dostopen, knjigo lahko vedno nosiš s sabo, in po drugi strani je ta prostor večji, ker imajo knjige neko naklado, pri čemer se mi zdi, da so knjige vendarle malo manj podvržene poblagovljenju, ko je knjiga enkrat narejena, gre svojo pot in z njo se lahko zgodi kaj trajnejšega in množičnejšega, kar pa je že popolnoma ločeno od avtorja.«

V esejistiki že konkretno »zabredemo« v »prostor«. Arhitekta in pisateljica Ajda Bračič se v prispevku Literatura in prostor sprehaja po vrtovih slovenskega knjižnega trga in preučuje njegove gredice. Med drugim ugotavlja:

»Lahko bi rekli, da je prostor slovenske literature podoben vrtu, nekakšnemu hortus conclusus, kjer vzgajamo predvsem pridelek, namenjen prodaji. V divjini prostega trga, kjer velja neizprosni zakon močnejšega, smo – tako opažam – vzpostavili z vseh strani ograjeno ozemlje, v katerem se, da ne bi ogrozili vsaj minimalne letine, da bi veliki uspevali, vsi preživeli in najmanjši vsaj životarili, nič ne sme spremeniti. Predvsem pa ne način pisanja.«

Jasmin B. Frelih piše esej iz daljnega Jacksonvilla v Floridi, kjer se sprašuje, kakšni so pogoji pisanja v različnih prostorih, kako se razlikuje založništvo v tujini in Sloveniji.

»Sprašujem se torej, ali je naša enkratna izkušnja življenja v širšemu svetu neznani kulturi za nekoga drugega samo nov žanrski twist.«

Primož Čučnik tokrat piše esej iz prvoosebne graditeljske izkušnje, pri čemer gradnjo hiše primerja z literarnim ustvarjanjem:

»Iz prve roke lahko zagotovim, da med razmišljanjem o grajenju hiše iz lesa in tistem o grajenju hiše iz besed ni bistvene razlike. Glava je obakrat zaposlena na podoben način. A verjemite, da v praksi med gradnjo nečesa koristnega in gradnjo nečesa neuporabnega obstaja razlika in da je teže od hiše iz lesa zgraditi tisto drugo.«

V tokratni številki ponujamo v branje tudi esej Ennisa Ćehića, ki se v skorajda poetični, fragmentarni maniri posveča vprašanjem pripadnosti, prehodnosti, zdomstva in doma. Esej je iz angleškega jezika prevedel Andrej Peric.

Mojca Pišek se tokrat predstavlja v rubriki Fotoesej, bralstvu pusti pokukati v različne postelje, ki so ji nudile udobje na njenih potovanjih, ne manjkajo pa niti mačji »fotomodeli«, ki so ji delali družbo na različnih krajih.

V Knjigogledu nas Robert Kuret popelje v madžarske kraje, kjer sta nastajala Krazsnahorkaijev Satanov tango in istoimenski film Béle Tarra.

Rubrika Prevod tokrat ponuja v branje izbor pesmi kosovskoalbanskega pesnika Rrahmana Dedaja. Za prevod je poskrbel Blaž Božič.

Literaturo tokrat zaključijo kritike, pisali so jih Diana Pungeršič (o Atlasu, pesniški zbirki Gregorja Podlogarja), Robert Kuret (o romanu Borisa Kolarja z naslovom O vinu, kozah in drugih prevarah), Urban Leskovar (o kratkoprozni zbirki Strašen Kitajec Uroša Zupana), Veronika Šoster (o romanu Kenozoik Blaža Kutina), Vid Bešter (o romanu Ajaccio, ponovno Ive L. Novak), Aleksandra Gačić (o Zapisano v telesu Polone Wallas), Iztok Sitar (o stripu Avtomoto mravlje, ki sta ga po predlogi Jožeta Snoja naredila Igor Saksida in Damijan Stepančič) in Matevž Rems (o antologiji Strip preobrazbe).